DOKAJ POZNO

Dokaj pozno, ni oblaka, ni tišine na oči,
ni membrane, ki zakvaka, kadar žabec zarenči.

Redko žvečim, meljem redkev, jo maličim med zobmi,
često biftek si pripravim, da po krvi zadiši.

Kaj glavó bi si razbijal, saj je lažje pesni-ti,
kot že Marti je napisal, če se verz konča na i.