ena o sklecah

Davno tega sem v Delu bral podlistek Mihe Mazzinija, v katerem je taisti predložil, naj bi programerji vsakič, ko se jim program obesi, naredili deset sklec. Ali nekaj takega. Res je že davno tega, moj spomin pa tudi ni več tisto kar je bil, ko je bil še mlad arhivar s pospravljeno mizo in mnogo ničesar v omarah. Tisto o desetih sklecah sem si pa le zapomnil. Sam sicer nisem programer, čeprav občasno pomočim prst tudi v to čorbo znanja, žlice si pa le ne omislim. Imam pa ljubko nesnažno belo škatlo, ki sliši na ime Piki in riše pikice na steklo, če se igram z njenimi priveski. Le preveč se ne smem razvneti, ker je Piki že star in ob naporih rad omedli. In potem imava oba nekako pet minut časa za kontemplacijo. Mrcina pa reče, češ, da se s Pikijem ne razume, čeprav vem, da se čisto dobro razumeta. In morda bi v teh petih minutah lahko tudi jaz naredil tistih deset Mazzinijevih sklec, pa še dvajset počepov za povrh, ker pač nisem programer. Velja poizkusiti.

ena o škatli

Da okno ne joka, imam radiator do konca odprt. Pa še mene ne zebe vsled temu. Moj večni C35 mi pravi, da je krog njega 30 stopinj in še dve desetini. To pa moji stari škatli ni povšeči, uboga je že in ni treba veliko, da se ji scvre možgan. Ravnokar se zbuja v novo življenje, pa imam čas, da jo malo pohvalim.

ENA O SPAT

Malo mar mi je za spat.
Saj bo jutri treba vstat.
Če spat ne grem in ne vstanem,
mórda kakšno bistro uganem.

Na oko že pada veka,
Že odveč mi je obleka.
Le še malo pobedim,
da od Vas se poslovim.

...

Kurc Vas gleda, jest grem spat.

ENA O TEBI

Ti si ta, ki mene zreš.
Ti si ta, ki veš, kdo si.
Jaz sem ta, ki ne pozna
imena ti in svinjske face,
ti pa moje tudi ne,
tako, da sva na istem.

ENA O MOJMU EKRANU

Tko te doug že gledam-bulm,
da mam že krvave uči,
pikca bela, pikca črna,
spat bo treba, se dani.

DOKAJ POZNO

Dokaj pozno, ni oblaka, ni tišine na oči,
ni membrane, ki zakvaka, kadar žabec zarenči.

Redko žvečim, meljem redkev, jo maličim med zobmi,
često biftek si pripravim, da po krvi zadiši.

Kaj glavó bi si razbijal, saj je lažje pesni-ti,
kot že Marti je napisal, če se verz konča na i.

OKRASEK SEM RABLA

Res sem ga, pa ga kmurčka ni blo!